Edvard Strah
Edvard Strah je po srednji glasbeni šoli v Ljubljani pevsko izobraževanje nadaljeval na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu (profesor Hanno Blaschke), kjer je nastopil v več solističnih vlogah, med drugim kot Ferrando (Così fan tutte), Gomatz (Zaide, Mozart), neznani vitez (Liebestreu und Grausamkeit, Hiller), Weiser (Hin und Zurück, Hindemith) ter Paul Aubier (Der Opernball, Heuberger). Nastopil je v Haydnovi sakralni operi Applausus v produkciji Bavarske državne opere, v Beethovnovi Simfoniji št. 9 z Bamberškimi simfoniki in v Puccinijevi maši Messa di Gloria z Nürnberškimi simfoniki. Po vrnitvi v Ljubljano se je izpopolnjeval v Opernem studiu ljubljanske Opere pri profesorju Vitomirju Marofu in bil leta 2005 štipendist Društva Richarda Wagnerja. Na našem odru je debitiral kot Don Ottavio (Don Giovanni), nato pa so sledile vloge: Camille (Vesela vdova, Lehár), Tamino (Papageno igra na čarobno piščal), princ (Princeska na zrnu graha, Toch), Alberto (Prilika dela tatu, Rossini), vojak (Atlantski cesar, Ullmann), Franco (Brata, Ajdič), Bastien (Bastien in Bastiena), Eugen von Rohnsdorff (Kneginja čardaša, Kálmán) Ismaele (Nabucco), Kmet (Črne maske, Kogoj), Jernej (Ljubezen kapital, Golob), Sluga (Ples v maskah, Verdi), Dancairo (Carmen), Merkur (Orfej v peklu, Offenbach), Janez (Julka in Janez, Gorjanc), don Curzio (Figarova svatba), Boris (Katja Kabanova, Janáček), Alfredo (La traviata), prvi zapornik (Fidelio, Beethoven), Aleksij (Ksenija, Parma), Malcolm (Macbeth), Tamino (Čarobna piščal), kralj Karel VII (Devica Orleanska, Čajkovski), Tebaldo (Capuleti in Montegi, Bellini), Nemorino (Ljubezenski napoj, Donizetti).