Frédéric Roels že vse od začetka svoje kariere vleče vzporednice med besedilom in glasbo. Kot režiser in dramatik se giblje med gledališčem, glasbo in opero. Po študiju na oddelku za gledališče na belgijski filmski in dramski šoli INSAS (Institut national supérieur des arts du spectacle et des techniques de diffusion) v Bruslju je ustanovil svojo skupino Prospéro & Cie, s katero je uprizoril vrsto dramskih besedil : Prospéro, suito po predlogi Nevihte (Shakespeare), Sacre (Charles Plisnier), Aglavaine in Sélysette (Maeterlinck), Pribežnice (Ajshil), Kinderzimmer (Gilles Boulan). V Kraljevi operi Valonije (Opéra Royal de Wallonie) v Liègeu v Belgiji je med letoma 2005 in 2008 asistiral Claire Servais pri večini njenih produkcij : Otrok in čarovnije, Madama Butterfly, Hoffmannove pripovedke, Brundibar, Andrea Chénier, Sestra Angelika. Bil je dramaturg Favoritinje in Orfeja v peklu. V valonijski Operi je leta 2000 postavil Hygiène de l’assassin (Amélie Nothomb, Daniel Schell), predstavo, ki so jo nato uprozorili še v Liègeu, Bruslju in Namurju. Nato leta 2002 še Zápisník zmizelého (Dnevnik izginulega, Janáček), leta 2006 Le Sabotage amoureux (Ljubezenska sabotaža, Amélie Nothomb, Daniel Schell) in leta 2007 Obrat vijaka (Britten), predstavo, ki so jo nato septembra 2011 ponovno uprizorili v Operi v Rouenu v Normandiji. Kot oblikovalec svetlobe je zasnoval luč za večino svojih gledaliških predstav pa tudi za opero Riders to the Sea (Vaughan Williams) v Kraljevi operi La Monnaie. Od leta 2003 do 2009 je kot dramaturg sodeloval s Kraljevo opero v Valoniji. Je avtor številnih člankov za koncertne in gledališke liste ter besedil in adaptacij za operne, gledališke in plesne predstave. Od oktobra 2008 do septembra 2017 je bil umetniški in glavni direktor Opere v Rouenu v Normandiji. Ker si je prizadeval za razvoj in razcvet normandijskega opernega gledališča, je takoj po svojem prihodu ustanovil skupino štirih mladih opernih pevcev, obudil delovanje obeh hišnih zborov (Accentus, ki ga vodi Laurence Equilbey in ki deluje tudi kot hišni operni zbor, in Le Poème Harmonique, ki ga vodi Vincent Dumestre) ter okrepil njuno poslanstvo. Prvi v Franciji je zagnal podoben projekt, kot jih izvaja italijanska organizacija AsLiCo (Associazione Lirica e Concertistica, italijansko operno in koncertno združenje, ki izbira mlade evropske operne pevce, jim nudi visoko raven izobraževanja in priložnost, da nastopijo v najpomembnejših italijanskih gledališčih), ki ga je povezal z izobraževalnim sporedom za mlado občinstvo. Mladi pevci so tako sodelovali v že postavljenih operah kot pri ustvarjanju novih produkcij. Ker si je želel projekt razširiti še na simfonično glasbo, si je leta 2013 zamislil »simfonični kviz«, interaktivni koncert: na odru so bili orkester, dirigent in voditelj, ki je mlade poslušalce seznanjal s pomembnimi partiturami, jih spodbujal k dialogu in raziskovanju ter s tem poskušal klasično glasbo na igriv in hkrati spoštljiv način približati karseda širokemu občinstvu. Kot režiser in pisatelj je v Rouenu v sezoni 2010/2011 napisal libreto in režiral  L'homme qui s'efface, svetovno praizvedbo na glasbo Pascala Charpentierja. Leta 2012 je ob 50. obletnici rouenskega gledališča režiral Carmen z Vivico Genaux v naslovni vlogi, v koprodukciji z Opero v Limogesu (predstavo so v sezoni 2017/2018 obnovili in z njo gostovali v Operi Lombardia v Italiji), ter Faustovo pogubljenje za operi v Rouenu in Limogesu. Napisal je tudi libreto za svetovno premiero dela skladatelja Michela Fourgona na temo osupljive in tragične zgodbe plesalke Lolo Ferrari, predstavo, ki je postala uspešnica normandijske operne sezone 2013/2014. Leta 2014 se je podpisal pod režijo Hoffmannovih pripovedk v koprodukciji Opere v Rouenu v Normandiji in organizacije AsLiCo. S predstavo so nato gostovali in izvedli sedemnajst ponovitev v Rouenu, Versaillesu, Pavii, Brescii, Jesiju, Cremoni in Comu. Leta 2016 se je lotil Mozarta, sprva opere Don Giovanni, ki so jo izvedli v Rouenu in Versaillesu, nato še Così fan tutte v koprodukciji z operami v Rouenu, Massyju in Reimsu. Oktobra 2017 je z režijo Norme sklenil svoje poklicno sodelovanje z opero v Rouenu. Ponovno so jo uprizorili februarja 2018 v Kraljevem opernem gledališču v Muscatu (Oman), koproducentu te predstave. Januarja 2019 je skupaj s Claire Servais režiral La Bohème v Operi Grand Avignon. Leta 2018 in 2019 je bil direktor na področju umetniškega delovanja Kraljevega opernega gledališča v Muscatu. Od decembra 2019 je direktor Opere Grand Avignon. Leta 2020 in 2021, med prvo pandemično krizo, je na filmska platna prenesel in režiral Mozartovega Don Giovannija, ki so ga nato predvajali na televizijskem kanalu France 3, platformi Culture box in v kinematografu Capitole Studio – Le Pontet. Oktobra 2021, ob priložnosti ponovnega odprtja Opere Grand Avignon, je na oder postavil Brittnovo opero Peter Grimes, ki so jo nato v maju in aprilu 2023 uprizorili tudi v Gledališču Trier v Nemčiji. Maja 2023 je v Avignonu režiral svetovno praizvedbo opere Three Lunar Seas skladateljice Joséphine Stephenson. Med njegovimi projekti omenimo še adaptacijo opere Carmen z naslovom Carmen intime v avignonskih občinah. Maja 2024 bo ugledala luč sveta premiera njegove Luise Miller (Verdi) v koprodukciji z Družbenim gledališčem v Comu – AsLiCo, Opero v Toursu, Velikim gledališčem v Poznanu in Šlezijsko opero v Bytomu.