Jérôme Savary (1942–2013), francoski igralec, dramatik in gledališki režiser, se je rodil v Buenos Airesu. Gledališko predstavo je pojmoval kot praznovanje in želel ustvarjati tipične francoske glasbene komedije. Potem ko se je preizkusil v številnih poklicih, sta njegovo vizijo gledališkega ustvarjanja močno zaznamovala dva dogodka: izbira enega najprestižnejših študijev na Les Arts Décoratifs v Parizu in pogosto obiskovanje džezovskih krogov v času bivanja v New Yorku. Leta 1965 je ustanovil Društvo Jérôme Savary, ki se je pozneje razvilo v Le Grand Magic Circus et ses animaux tristes (Veliki magični cirkus in njegove uboge živali). Jérôme Savary se je zavzemal za celostno gledališče, ki vključuje različne veje umetnosti – od besedil do glasbe in plesa. Gre za gledališče, kjer igralec igra pomembnejšo vlogo od zgolj scenskega okrasja ali ustvarjalca vizualne podobe. Njegova gledališka estetika nosi v sebi raznolike vplive cirkusa, burleske in epskega gledališča ter se nahaja na robu popularnega in prazničnega. Jérôme Savary ponuja umetniško izkušnjo, ki kliče po tem, da se razširi med občinstvo in je dostopna vsakemu posamezniku. S križanjem glasbe, plesa, cirkusa in burleske je dosegel, da je kot umetnik nastopal na odrskih deskah številnih različnih gledališč. Leta 1977 je v frankfurtski Operi režiral Offenbachovo opereto Pariško življenje, leta 1981 je sodeloval s pariškim Le théâtre de l’Est v Molièrovi plesni komediji Plemeniti buržuj ter nato v gledališču Mogador režiral Rostandovo gledališko igro Cyrano de Bergerac. Med letoma 1982 in 1985 je postal vodja Narodnega gledališkega centra v Languedoc-Rousillonu, preden je leta 1986 za dve leti prevzel mesto direktorja plesnega gledališča v Lyonu, imenovanega Théâtre du 8ème. Prav v tem gledališču je doživel svojo prvo uprizoritev muzikala Kabaret, s katerim si je prislužil Molièrovo nagrado, najvišje francosko priznanje za gledališke dosežke. Med letoma 1988 in 2000, ko je Savary deloval kot direktor Narodnega gledališča Chaillot, je njegova politika izhajala iz neprestane alternacije med znanimi režiserji in popolnimi začetniki. V tem času je ustanovil gledališko šolo, v kateri so se oblikovali redni člani njegovega gledališkega ansambla. Leta 2000, ko je postal prvi mož pariške Komične opere, je zablestel njegov talent, saj je bil zaslužen za režijo številnih nepozabnih spektaklov, kot so Sladka Irma (2000), Mistinguett, La dernière revue (2001), Zazou, zgodba o ljubezni med okupacijo (2003) in Seviljski brivec (2003). Podelili so mu naziva viteza legije časti in viteza umetnosti in književnosti. Od leta 2007 dalje je vodil gledališko skupino La Boîte à Rêves v Béziersu. Savary je Rossinijevo Pepelko prvič režiral leta 1993, nato je v njegovi postavitvi zaživela na mnogih evropskih odrih.