Rojen je leta 1964 v Novem mestu. Diplomiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Na oddelku za dramaturgijo je zagovarjal nalogo Epistemološki problemi Shakespearovega Hamleta, na oddelku za gledališče in radio pa je diplomiral iz gledališke in radijske režije z zagovorom diplomske predstave Recht, uprizorjene v Gledališču Glej, in iz nje izpeljanega diplomskega besedila Brechtov Ukrep kot oblika gledališča prihodnosti.
V Slovenskem mladinskem gledališču je bil zaposlen kot dramaturg in teoretik, tri leta pa je bil umetniški direktor. V tem obdobju je režiral gledališke predstave v prostorih, ki niso nujno gledališki: Brechtovo dramo Galileo Galilei v Veliki čitalnici NUK-a; Freudovo delo Die Traumdeutung (Interpretacija sanj) v Postojnski jami; projekt Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim (po motivih Shakespeara, Nietzscheja in Lacana) v jahalnici v Novem mestu in Gameljnah ter v Nici in Nancyju; delo Fiziki Friedricha Dürrenmatta v Tovarni zelišč Krka; dramatizacijo Ecovega romana Ime rože v Dioklecijanovi palači v Splitu, amfiteatru v Opatiji, Narodnem pozorištu Sarajevo in Sava centru v Beogradu …
S predstavami (režija) ali predavanji je med drugim sodeloval na številnih pomembnih mednarodnih festivalih ali gostovanjih: v Nici, Nancyju, Bogoti, Moskvi, Bologni, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Budvi, Splitu, Čedadu, Gorici, Trstu, Zagrebu, Birminghamu ...
Leta 2006 je sodeloval pri ustanovitvi novega sodobnega slovenskega gledališča Anton Podbevšek Teater (APT) v Novem mestu. Postavil je koncept umetniške smeri, ki je zelo specifična v sodobnosti in zvrstni različnosti žanrov. Temelji na predpostavki, da je gledališče oblika misli, zato je prvenstvena smer APT filozofsko gledališče.
V okviru APT je Berger režiral v Dvorani novomeške pomladi in v primarno negledaliških prostorih: Badioujevo Dvajseto stoletje na velodromu; Paradigma Italo Calvino – smer: nevidna mesta v skladišču Tovarne zdravil Krka; Borgesovo Zgodovino večnosti, Nietzschejevo Tako je govoril Zaratustra, Claudel - Lacanovo Talko ter Inkretovo In stoletje bo zardelo na različnih mestih nekdanjega cistercijanskega samostana – Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici; Nekaj dni v septembru – Novo mesto 1920–2020 na Kandijskem mostu v Novem mestu.
Bergerjeve režije nastajajo in se razvijajo v polju teorije in refleksije, zato mnogi projekti ob neposredni gledališki produkciji prinašajo s sabo simpozije, teoretske intervencije, soareje, njegove uprizoritvene raziskave pa so prvenstveno povezane z Bertoltom Brechtom. V APT je režiral njegovega Galilea Galileija, učne komade s skupnim naslovom Od-ločitev v Mukdenu in Me-ti/Knjigo obratov. V njegovi režiji je leta 2017potekala svetovna praizvedba Žižkovega Trojnega življenja Antigone, s katero je APT med drugim gostoval na Korčuli in otoku sv. Marije v Narodnem parku Mljet.
Za svoje uprizoritve je prejel številne, tudi mednarodne nagrade, med njimi za Ime rože (SMG, 2002) mednarodno nagrado Grand prix za najboljšo predstavo v celoti na festivalu Splitsko poletje; za predstavo Portret neke gospe Henryja Jamesa (APT v koprodukciji s Teatri di Vita Bologna, 2009) Borštnikovo nagrado na 44. Borštnikovem srečanju; za predstavo Hlapci/Komentirana izdaja Ivana Cankarja – Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser (APT v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, 2010) nagrado mednarodne žirije za najboljšo predstavo 41. tedna slovenske drame in nagrado občinstva na istem festivalu. Za uprizoritev Wagnerjeve opere Leteči Holandec (Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana v sodelovanju z APT, 2013) je skupaj s sodelavci prejel priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za oblikovalski presežek četrtletja.
Od akademijskih časov dalje je v posameznih uprizoritvah med drugim razvijal soočanje dveh paradigem – umetnost versus šport (identiteta duha in telesa) in režiral vrsto projektov, ki so postali del mednarodnega konteksta, med drugim Pariz – Amsterdam – Berlin – Novo mesto (95 let Leona Štuklja) in Ave, Triumphator! (100 let Leona Štuklja), Noč velikanov (poslovilna tekma Jureta Zdovca), otvoritev Gira d'Italia, Nomadi lepote, Edvardu Rusjanu v slovo, Stopinje v puščavi Nejca Zaplotnika, Neskončnost je večnost (poslovilni nastop plesnega para Katarine Venturini in Andreja Škufce).
Za te režije mu je Mednarodni olimpijski komite (International Olympic Committee) podelil odličje šport in mediji (2005), leta 2014 pa še prestižno mednarodno nagrado Art and Sport za izvirne dosežke na temo športa, umetnosti in olimpizma.