Staša Bračič je končala Nižjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru (klavir in balet), Dramsko gledališko gimnazijo v Novi Gorici in študij dramaturgije na AGRFT. V improvizacijskem gledališču je sodelovala 15 let, od tega 10 kot igralka - improvizatorka, pozneje kot sodnica in moderatorka. Od začetka študija že 11 let soduje s Pionirskim domom kot članica žirije na otroškem gledališkem festivalu Gledališke sanje in vodi delavnice za mentorje otroških gledaliških skupin. Je ena od štirih gledaliških trenerk v evropskem projektu Young Theatre. Kot dramaturginja je sodelovala pri dramskih uprizoritvah Škrat Kuzma dobi nagrado (SMG), SVA. in Groznovilca (LGL), Guliverjeva potovanja (SNG Maribor), Ko je otrok bil otrok (MGL), Madame Bovary (SNG Nova Gorica), Pes, noč in nož in Grozljiva lepota (SSG Trst), Človek, ki je okušal oblike (Flota), pri operah Granatno jabolko (SNG Maribor) in La Cecchina ali Nikogaršnja hči (SKGG), pri plesni uprizoritvi Rdeča-sled (Flota) ter dramsko-plesni uprizoritvi Sinestezija – opus (Flota). Dramaturgija je bila zavestna odločitev, da se iz odrskih desk preseli v najbolj skrite kotičke gledališkega ustvarjanja. Zanimalo jo je vse tisto nevidno, neoprijemljivo, magično. Želela je ustvarjati celostno in se posvečati širini gledališkega dogodka. Kot dramaturginja se zelo močno zaveda ključnih točk gledališkega življenja, ki so: skrb in čut za občinstvo – ustvarjanje za otroke, otroško v odraslih ter posebna pozornost, namenjena gledališkim listom (edinim oprijemljivim dokumentom minljive gledališke stvaritve) –, posvečenost in predanost odru – mediju, ki v sebi skriva in nam omogoča cel svet –, ter zavedanje in ponižnost med izbranimi sodelavci (energetska povezanost, ki napaja harmonično kreativno silo).