Dirigent Ayrton Desimpelaere je doživel mednarodno prepoznavnost, ko je junija 2015 v polfinalu Mednarodnega klavirskega tekmovanja Petra Iljiča Čajkovskega dirigiral komornemu orkestru Moskovski solisti Jurija Bašmeta. Nekaj mesecev pozneje je prejel štiriletni angažma na mestu asistenta dirigenta v Kraljevi operi Valonije (ORW), 1. novembra 2022 pa je postal dirigent SNG Opera in balet Ljubljana.

Leta 1990 rojeni dirigent je diplomiral iz klavirja in dirigiranja na nacionalnih konservatorijih v Parizu in Versaillesu ter na kraljevih konservatorijih v Bruslju in Monsu. Diplomiral je tudi iz muzikologije in zgodovine umetnosti na Sorboni in Svobodni univerzi v Bruslju (ULB). Od leta 2017 je profesor dirigiranja na IMEP (Višji šoli za glasbo v Namurju, Belgija).

Po izvedbi Mozartove Čarobne piščali v Kraljevi operi Valonije je leta 2018 dirigiral uprizoritev skladatelja Nicole Campograndeja z naslovom #Folon, leta 2019 produkcijo opere Don Kihot (Massenet/Le Hérisser), leta 2020 stvaritev Rdeča kapica skladatelja Stefana Guagninija, leta 2021 produkcijo opere za mlajše gledalce Ursule et Irsute (Polis/Borbé) ter leta 2022 komorno operno stvaritev Zadnji čarovnik (Le dernier sorcier) skladateljice Pauline Viardot. Leta 2018 je v istem gledališču dirigiral Cimarosovo opero Tajni zakon v odrski postavitvi Stefana Mazzonisa di Pralafera. Istega leta je dirigiral Verdijevo Aido in Puccinijevo Madamo Butterfly. Aprila 2019 je dirigentsko palico vihtel tudi na slavnostnih koncertih orkestra Kraljeve opere Valonije na Mednarodnem tekmovanju operne umetnosti v Namurju, aprila 2022 pa je dirigiral balet Sinfonia Eroïca koreografinje Michèle Anne de Mey, ki je nastal leta 1990. Dirigiral je tudi opero Don Giovanni v Palači lepih umetnosti v Charleroiju v odrski postavitvi Jaca van Dormaela.

Na svoji glasbeni poti je sodeloval s številnimi znanimi dirigenti in glasbeniki, med katerimi so Speranza Scappucci, Paolo Arrivabeni, Daniel Oren, Gianluigi Gelmetti, Rinaldo Alessandrini, José Cura, Massimo Zanetti, Giampaolo Bisanti, Tatiana Samouil, Jodie Devos, Michele Mariotti, Lionel Lhote, Christophe Rousset, Mikhäil Faerman, Jean-Claude Vanden Eynden, Vineta Sareika, Marianne Cornetti, Donata D'Annunzio Lombardi, Marcello Giordani, Yasko Sato, Dominick Chenes, Mario Cassi, Sabina Willeit, Arnold Rawls, Jordi Bernàcer, Natalie Clein, Federico Mondelci in drugi.

V njegovem repertoarju najdemo več kot štirideset opernih in baletnih del, zavidanja vredno pa je tudi njegovo poznavanje obsežnega repertoarja simfoničnih in zborovskih del. Med njegovimi nedavnimi angažmaji, ki so poželi tudi laskava priznanja kritike, velja omeniti sodelovanje s Sicilijanskim simfoničnim orkestrom in čelistko Natalie Clein, glasbeno vodstvo opere Faust v SNG Opera in balet Ljubljana in Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, glasbeno vodstvo baleta Romeo in Julija (Prokofjev/Zanella) prav tako v SNG Opera in balet Ljubljana ter glasbeno vodstvo koncerta, posvečenega glasbi skladateljev Beria, Glazunova, Milhauda in Richarda Straussa v Verdijevem gledališču v Trstu. V Središču lepih umetnosti BOZAR v Bruslju je dirigiral Belgijskemu nacionalnemu orkestru v projektih Cantania in Move 2.0 ter z zborom À Cœur Joie v Bruslju izvedel Dvořakovo Stabat Mater. Sodeloval je tudi s Kraljevim komornim orkestrom Valonije ter simfoničnim in komornim orkestrom IMEP. Decembra 2020 ga je k sodelovanju povabil Simfonični orkester iz Bilkenta, izvedli so štiri koncerte v Ankari.

Sodeloval je pri snemanju celotnega opusa Clauda Debussija, ki ga je leta 2018 ob 100. obletnici skladateljeve smrti posnela založba Warner. Z Jodie Devos in s komornim orkestrom IMEP je posnel Tri pesmi skladatelja Osvalda Golijova.

Ayrtona Desimpelaereja podpira sklad Wernaers. Leta 2017 je prejel nagradi Lekime Frison in Gerofi Baschwitz, leta 2018 pa nagrado Maurice Lefranc. Mladi dirigent je prejel tudi valonsko medaljo za zasluge, ki mu jo je 1. septembra 2019 podelila valonska vlada za častno zastopanje dežele in prispevek k njeni prepoznavnosti in vplivu v svetu.