Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana je odpotoval v Južno Ameriko. Med 13. in 29. marcem bo s predstavo Simfonija otožnih pesmi režiserja Tomaža Pandurja in koreografa Ronalda Savkovića, ki smo jo na odru nacionalnega gledališča premierno uprizorili 13. aprila minulo leto kot poklon umetniku, gostoval najprej v Mehiki (od 14. do 18. marca) in Kolumbiji (od 19. do 24. marca), 28. marca pa še v Bonnu.

Pandurjevo Simfonijo otožnih pesmi je krstno uprizoril Berlinski državni balet leta 2010, na predvečer prve obletnice umetnikove smrti pa smo umetnikovo estetiko časa in prostora postavili tudi pred slovensko občinstvo, da bi z njo začutili potovanje po miselnih pokrajinah vsega tistega, kar nas osmišlja. »Rojstvo, življenje, ljubezen, smrt, prestavljanje v druge dimenzije, v nepojasnjene in neodkrite svetove,« je predstavo z besedami pospremila dramaturginja Livija Pandur.

Glasba, Tretja simfonija poljskega skladatelja Henryka Mikołaja Góreckega, Simfonija otožnih pesmi v treh delih, govori o izgubi. O materi, ki je izgubila sina, in o otroku, ki je ostal sam in izgubil vse. Samotne pokrajine obupa in stiske se prepletajo z molitvijo in prošnjo po odrešitvi, po boljšem in pravičnejšem svetu. So poetična lamentacija in apologija posameznika, krik življenja in krik smrti v nepojasnjenem in težko dotakljivem risu našega bivanja. Predstava razvija še več vsebinskih sklopov, ki v sedmih scenskih ikonah, v narativnem toku sovpadajo z likovnostjo suprematizma, se v miselnih razpokah in ranah v neki drugi realnosti, v nekem drugem toku zavesti odslikava pesem neizrečenega v iskanju absolutne lepote. In vsega tistega, kar v migracijah misli ni mogoče ubesediti, a se manifestira z jezikom gledališča, z jezikom telesa v plesu.

Dobro uro trajajoča simfonija, napisana za sopran solo in orkester, v katerem ni oboe, trobent in tolkal, je še vedno eno najbolj znanih del Henryka Mikołaja Góreckega. Ta simfonija, zgrajena iz preprostih harmonij, se je dotaknila široke množice kot že dolgo nobena obsežna simfonična skladba doslej. »Na vprašanja, v čem leži skrivnost uspeha, bi bilo težko odgovoriti zgolj z racionalno razlago. Simfonijo je treba le začutiti, čutiti s telesom, kot je pogosto poudarjal skladatelj,« je ob ljubljanski premieri zapisala muzikologinja Veronika Brvar.

Predstava Simfonija otožnih pesmi je v SNG Opera in balet nastajala dobra dva meseca, v njej pa nastopa 14 plesalcev – izjemnih baletnih solistov gledališča. To so: Giorgia Vailati, Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Marin Ino, Chie Kato, Elli Purkunen, Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Richél Wieles, Filippo Jorio, Hugo Mbeng in Owen Lane. Za likovno podobo predstave so poskrbeli scenograf Numen, kostumografinja Angelina Atlagić ter oblikovalca svetlobe Jaša Koceli in Juan Gómez Cornejo.

Ljubljanski balet bo prvi dve predstavi odplesal 14. in 15. marca v gledališču Teatro de la Ciudad v glavnem mestu Mehike Mexico Cityju, 17. in 18. marca se bo preselil na prizorišče v Guadalajaro v sklopu prireditev Conjunto de Artes Escenicas, od 21. do 24. bo nastopil na prestižnem iberoameriškem gledališkem festivalu v kolumbijski Bogoti, gostovanje pa bo z zadnjo predstavo Simfonije otožnih pesmi in Kaktusov Alexandra Ekmana sklenil v teatru v Bonnu 28. marca.

Foto: Simfonija otožnih pesmi je na odru kot potovanje po miselnih pokrajinah vsega tistega, kar nas osmišlja.