Janez Meglič je končal gimnazijo in leta 1965 diplomiral na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu Lidije Wisiak. Še isto leto se je izpopolnjeval na Akademiji za ples (Tanz Akademie) v Kölnu pri Antonu Dolinu in Mariji Bezobrazovi. V ansambel ljubljanskega baleta se je vključil že pred diplomo, leta 1961, leta 1962 pa je postal član baletnega zbora. V letih od 1965 in 1967 je plesal v baletu Stӓdtische Bühnen v Gelsenkirchnu, od leta 1968 do 1971 je bil spet član ljubljanskega baleta, od leta 1971 do 1972 je bil nastavljen kot solist v Essnu pri Borisu Pilatu, od 1973. do upokojitve leta 1990 je bil spet član ljubljanskega baleta, v katerem je 1980. napredoval v skupino solo zbor, pozneje pa je postal solist. V Nemčiji je študiral plesno pisavo pri Albrehtu Kunstu v Essnu in se po upokojitvi povsem posvetil delu s tonskimi aparaturami in video snemanji. V Ljubljani je nastopal kot solist v Kamnitem cvetu, Nini, Trnuljčici, Razuzdančevi usodi, Trobenti in vragu, Rosalindi, Hrestaču, bil je Tybalt in Capulet v Romeu in Juliji, Tomaž v Navihanki, Cesaričin ljubimec v Golem cesarju, Mačeha v Pepelki, Kavalir v Čudežnem mandarinu in General v Plesu kadetov. Tudi po upokojitvi je še nastopal, in sicer kot Linhart v baletu Matiček se ženi, kot Mirko Zeta v Veseli vdovi na Reki, Sultan v Šeherezadi v Celovcu. Za mariborski balet je krstno pripravil balet Poesies, za katerega je prispeval tudi scenografijo. Leta 1967 je pripravil dokumentarni film o Lidiji Wisiak, leta 1968 skupaj s Henrikom Neubauerjem eksperimentalna filma Na konicah prstov in Vizija, za ljubljansko televizijo je posnel več avtorskih plesnih filmov, med njimi Bosa pojdiva, dekle, osorej, Baletna bajka o stalagmitih in stalaktitih, Deklica z lanenimi lasmi, Zemlja pleše, Oživele sence, Tri srca, Sladko, slano …, Ujeti koraki, Srečanje itd. Pripravil je video zapis o Lepi Vidi, video portret In memoriam Tatjane Remškar, Baletni epitaf Boris Pilato in Erna Mohar, video portrete o Veroniki Mlakar, dramaturgu Dušanu Moravcu, basistu Zdravku Kovaču, fotografu Leonu Dolinšku, dirigentu Cirilu Cvetku, opernem režiserju Emilu Frelihu, basistu Miru Gregorinu, za kanal A pa je od leta 1992 do 1995 tedensko pripravljal prispevke o glasbi in baletu. Prejel je priznanja Foto kino zveze Jugoslavije, GEFF (žanrski eksperimentalni filmski festival), IGFA (mednarodni filmski dnevi) v Salzburgu in sodeloval na Video Dance v Frankfurtu na Majni.

Vir: Neubauer, Henrik: Obrazi slovenskega baleta, Biografski leksikon; Ljubljana, Slovensko komorno glasbeno gledališče, 2008.

Družini in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.

Kolektiv SNG Opera in balet Ljubljana

Pogreb bo v ponedeljek, 27. maja 2019, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah.