Koreograf je navdih zanjo našel v trenutnem stanju političnih nasprotovanj, človeške arogance in merjenju moči

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bomo v četrtek, 17. februarja 2022, ob 19.30, premierno uprizorili ljubezenski balet Romeo in Julija na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Koreografija je delo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle in občinstvo nagovarja z aktualno zgodbo o nemoči in večni predanosti ljubezni.

Po uspešni produkciji baleta Romeo in Julija leta 2016, ko sta v naslovnih vlogah blestela Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, bo tokrat na odru zaživela sodobnejša baletna zgodba koreografa Renata Zanelle. Slednji je zgodbo o veronskih zaljubljencih ustvaril že na odrih Grške in Romunske narodne opere, v Ljubljani pa bo zgodba prepričala v izpopolnjeni različici, ustvarjeni prav za naš baletni ansambel.

Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Sergejevič Prokofjev.

Delo je napisano v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem pogledu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. Da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja večine baletnih ansamblov, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.

Koreograf je za tokratno koreografijo izbral tri plesne pare, obdarjene z mladostno svežino in baletno eleganco. Poleg prvega plesnega para, priznane baletne solistke Nine Noč v vlogi Julije in solista Kente Yamamota v vlogi Romea, bodo v naslovnih vlogah nastopili še Yaman Kelemet in Filip Jurič ter Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi. »Za vse tri balerine je vloga Julije debi, zato imajo še toliko večjo motivacijo za ustvarjanje,« pove Zanella, ki komaj čaka, da plesna zgodba zaživi tudi med občinstvom.

Za Nino Noč je to ena večjih vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih letih, in priznava, da je bila Julija že dolgo njena velika skrita želja. »Vloga Julije je ena izmed sanjskih vlog vsake balerine. Lirična, plesna, dramatična. Zame bo to prva Julija v karieri in prav zato ima še toliko bolj posebno mesto v mojem srcu. V celotnem procesu priprav na premiero smo imeli plesalci veliko umetniške svobode. Seveda smo od koreografa dobili natančne korake in muzikalno izvedbo le-teh, vendar smo imeli privilegij, da smo lahko like razvijali v sebi s pomočjo svojih občutkov. Julija je zame na začetku igrivo in nagajivo mlado dekle, pozneje spozna Romea in doživlja vse občutke tiste prve ljubezni, ob koncu baleta pa doživi tudi razočaranje in zlomljeno srce.«

Kot Romeo bo z Nino Noč zaplesal baletni solist Kenta Yamamoto. Prvič se je z vlogo nesrečnega ljubimca srečal pred šestimi leti, ko je predstavo za ljubljanski balet koreografiral Youri Vámos. Na vprašanje, kako se razlikuje oblikovanje vloge pred leti od tega danes, je povedal, da sam to doživlja kot dve povsem različni produkciji. »Mislim, da so razlike odvisne predvsem od koreografa in tokrat v vlogi iščem to, kar v njej išče tokratni koreograf Renato Zanella. Iz zgodbe poskušam potegniti kar največ, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje s soplesalko. Z Nino kot Julijo se veliko pogovarjava o tem, kako predstaviti zgodbo in kako pripraviti občinstvo, da bo razumelo vsak prizor in vsak korak.«

Zanella je h glasbenemu sodelovanju in k poustvarjanju glasbe Prokofjeva povabil ameriškega dirigenta Kevina Rhodesa, ki se je našemu občinstvu premierno predstavil lani poleti s predstavo Dunajski večer na odru Cankarjevega doma. Priznani dirigent ne skriva navdušenja nad našim opernim gledališčem in pravi, da se tu počuti kot doma. »Imam neverjetno srečo, da pri svojem umetniškem delu obiskujem veliko različnih krajev, kjer v času priprave in izvedbe produkcije običajno preživim več tednov. Da lahko delam v različnih kulturah in državah, pri tem pa sklepam nova prijateljstva v čudovitih opernih hišah, je velik privilegij,« sklene dirigent.

Prvi in drugi premieri bo do 3. marca sledilo še devet ponovitev.

Novinarsko gradivo in fotografije so dostopne na spletni strani Opere v zavihku Medijsko središče. Avtorica fotografij je Darja Štravs Tisu.