Z enakim koncertnim programom bomo nastopili tudi jutri, 11. septembra, v HNK Ivana pl. Zajca na Reki

Sinoči smo na velikem odru izvedli uvodni koncert, ki smo ga poimenovali Naj živita opera in balet. Oblikovali smo ga v operetnem žanru in maniri zlate dunajske operete Straussa in Leharja, Offenbachove Francije, španske zarzuele Ruperta Chapíja, Bernsteinove operete Kandid, slovanske Smetanove Prodane neveste in slovenskima Ipavčevo opereto Princesa vrtoglavka in Ajdičevo komično opero Miši v operni hiši. Kot je povedal Marko Hribernik, umetniški direktor opere, »smo želeli z njim priklicati šarmantno in lahkotno vzdušje operet s pridihom različnih dežel, ki bo kot obliž na rano v tem čudnem času epidemije.« Nastopili so operni solisti, sopranistki Martina Zadro in Urška Arlič Gololičič, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, baritonist Jože Vidic in kot gost tenorist Aljaž Farasin, baletni solisti, Petar Đorčevski, Tjaša Kmetec in Lukas Zuschlag, operni in baletni zbor ter orkester.

Pred večernim koncertom smo pod nadstreškom pred glavnim vhodom razgrnili repertoar letošnje umetniške sezone, ki prinaša kar devet premiernih uprizoritev, od tega pet opernih, tri baletne in veliki baletno-scenski oratorij na glasbo Stravinskega, v katerem se bo predstavil celoten umetniški ansambel gledališča. Po besedah umetniškega direktorja Marka Hribernika so vse nove predstave izbrane tako, da izražajo glasbeno-stilno in vsebinsko pestrost. Od ojdipovske tragičnosti glasbene govorice umetnine 20. stoletja do optimizma Donizettijevega italijanskega belcanta, preko čisto novih glasbenih govoric sodobnosti v Golobovem prvencu, do bisera francoske romantične opere ter ruske mojstrovine velikega Čajkovskega. »Čas epidemije, ki je za vse človeštvo in vsakega med nami nekaj posebnega, je med drugim prinesel neko soočenje človeka s samim sabo, preobrazbo, ki se dogaja znotraj nas. Zato sem jih kot metamorfoze čustev, povezal z vsemi premierami,« je svoj izbor premier povzel umetniški direktor opere.

Septembrska premiera prinaša preplet baleta Apollon Musagète in opere-oratorija Oedipus rex skladatelja Igorja Stravinskega. Oktobra bo sledila opera Capuleti in Montegi Vinzenza Bellinija, ki prinaša pogled na zadnji dan Shakespearjevih ljubimcev Romea in Julije. Nadaljujemo s komično opero Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija, pod katero se kot režiser podpisuje Krešimir Dolenčić, marca bo na odru opera Faust Charlesa Gounoda, ki pretresa arhetipske zgodbe boja med dobrim in zlim. Prava poslastica, ki bo v dvorano pritegnila tudi mlajše občinstvo, bo krstna uprizoritev nove slovenske opere The Sound sodobnega skladatelja Roka Goloba. Zadnja v nizu opernih premier bo lirična opera s prizori v treh dejanjih Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega.

Izbor treh baletnih premier je predstavil še umetniški direktor baleta Renato Zanella. Nedavna več kot uspešna premiera, ki je nastala kot koprodukcija s Cankarjevim domom Dunajski večer, bo svojo uprizoritev aprila 2022 doživela tudi na domačem odru. Pred tem bomo novembra letos postregli s triptihom Strune koreografov Ena Peçija, Jacopa Godanija in Lea Mujića. Februarja prihodnje leto pa bo posebno za ljubljanski baletni ansambel Zanella postavil še zgodbo veronskih ljubimcem Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva. Zgodbo je koreograf postavil v današnji čas, Julijo pa predstavlja kot sodobno, emancipirano žensko.

K redni abonmajski ponudbi smo letos dodali še dva nova abonmaja. Prvi je Balet s šestimi predstavami, drugi pa Romeo in Julija z dvema opernima in baletno predstavo, vezane na nesmrtno zgodbo veronskih ljubimcev. Zakaj prav Romeo in Julija? Na repertoarju imamo tri ljubezenska dela: Bellinijevo opero Capuleti in Montegi, v aprilu krstno uprizarjamo balet Romeo in Julija, z istoimensko Gounodovo opero pa 1. februarja 2022 v goste pride umetniški ansambel HNK Ivana pl. Zajca iz Reke.