Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bomo v četrtek, 26. oktobra 2023, ob 19.30 premierno uprizorili scenski oratorij Requiem na glasbo Gabriela Fauréja. Gre za unikaten projekt v izvedbi zbora kot glavnega protagonista večera, orkestra ter opernih in baletnih solistov, ki jih bo glasbeno vodil Ayrton Desimpelaere. Pod idejno zasnovo se podpisuje umetniški direktor opere Marko Hribernik, pod režijo pa umetniški direktor baleta Renato Zanella.

Ob prihajajočih novembrskih praznikih bo na našem odru premierno zaživel nov projekt na pobudo umetniškega direktorja opere Marka Hribernika. Ta si je zamislil, da bi ob tem času uprizarjali glasbeno-scenski oratorij Requiem, ki z glasbo in vsebino spominja na čas minljivosti življenja. »Ravno ob vseh svetih, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti,« napoveduje ta dodatni koncertni spored Hribernik in pravi, da je Fauréjev Rekviem eden najbolj optimističnih v evropski oratorijski literaturi. »V svojem dramaturškem loku nas vodi skozi smrt v življenje in paradisum. Glasbi Rekviema smo dodali nekaj najlepših skladb Fauréjevega skladateljskega opusa, ki bodo zaokrožile zgodbo življenja in smrti, potovanje duše, ki se nazadnje potopi v večno svetlobo. Navkljub veliki drami smrti, s katero se soočamo vsak dan, pa življenje teče dalje, nemoteno, kot da se ni nič zgodilo … Mogoče se res ni in je vse del velikega cikla, ki mu rečemo Življenje,« dopolni svojo idejo Hribernik.

Francoski skladatelj Gabriel Fauré je v Rekviemu, svoji sedemstavčni umetnini, nanizal najlepše melodije, ki jih je kdaj ustvaril. Stvaritev je bila skoraj zagotovo glasbeni poklon njegovemu očetu, ki je umrl leta 1885. Tradicionalno je rekviem molitvena žalostinka za mrtvimi, Fauréjev Rekviem pa je povsem drugačen, saj skladatelj, drugače od številnih sodobnikov, ni imel jasnih verskih prepričanj, čeprav je prvih 25 let svoje poklicne kariere deloval kot cerkveni organist. Po pričevanju njegovega sina je trdno verjel v najvišjo prizanesljivost, ki je lahko le božanska. Človeška duša sanja, da bi jo v njej zibali kot otroka. V intervjuju iz leta 1902 pravi: Govori se, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo označil za uspavanko smrti. A jaz tako vidim smrt: kot radostno odrešitev, hrepenenje po sreči v onstranstvu, ne pa kot bolečo izkušnjo.

Od sedmih stavkov Rekviema se kot najbolj veličastni pokažejo »Pie Jesu«, »Agnus Dei« ter »In paradisum«, ki so polni bogatih, duhovnih melodij. Delo je poželo številne pohvale, med njimi tudi skladatelja Camilla Saint-Saënsa, zdelo se mu je božansko. Prva različica Rekviema je bila izvedena leta 1888, v polni orkestrski zasedbi pa je bilo delo izvedeno tudi na Fauréjevem pogrebu leta 1924.

Rdečo nit treh večerov (po premieri sledita ponovitvi še 27. in 28. oktobra ob isti uri) bo vlekel zbor z zborovodjo Željko Ulčnik Remic ob podpori orkestra, ki ga bo vodil gostujoči belgijski dirigent Ayrton Desimpelaere, in opernih solistov: sopranistke in prvakinje Martine Zadro, mezzosopranistke Elene Dobravec in baritonista prvaka Jožeta Vidica. Na violončelu bo kot solist izstopal mladi virtuoz Urban Marinko, redni član orkestra ljubljanske Opere.

Renato Zanella je kot sokoreograf, pod koreografijo se podpisuje tudi izkušeni Lukas Zuschlag, in režiser večera celotnemu dogajanju na odru dodal še dva baletna para, gostujoča ukrajinska prvaka Anastasio in Denisa Matvienko ter domača solista Matejo Železnik in Lukasa Baremana, »da bi v mističnem vzdušju ganil tudi baletno občinstvo in večeru z gibom dodal piko na i,« pravi Zanella, ki je skupaj s Zuschlagom pripravil povsem novo koreografijo.