Georges Bizet (1838–1875) velja za mojstra francoske opere v drugi polovici 19. stoletja in obenem za izrazitega opernega skladatelja, ki je posvetil skoraj vse svoje ustvarjalne sile gledališču. Bizet je Carmen zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po literarni predlogi Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy, velja za enega najboljših v celotni operni literaturi. Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril edinstveno delo, saj je nastala realistična opera, s katero se težko kosajo tudi največje mojstrovine sorodnega italijanskega verizma. Dobro oblikovani značaji te polnokrvne drame s tragičnim razpletom so z vseh strani prežeti s španskimi ritmi in cigansko melodiko ter izrisujejo okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati.

Besedilo: Tatjana Ažman