Kljub temu da La traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za ognjemet čudovitih melodij, »ki gredo v uho«, je konservativno občinstvo beneškega Teatra Fenice krstno uprizoritev leta 1853 izžvižgalo. Uspeh ji je prinesla šele uprizoritev leto pozneje v manjšem gledališču San Benedetto. La traviata spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj v nepretrganem ustvarjalnem zanosu uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je odlična priredba Dame s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa. Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, ki jo prevzema čista in nesebična ljubezen. Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen. Traviata je bila pri nas prvič uprizorjena leta 1867 v izvedbi nemškega igralskega ansambla v Deželnem gledališču v Ljubljani. Tokratna postavitev (15. po vrsti) je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja. Skupaj s svojo ustvarjalno ekipo je na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci so zgodbo obdržali v zgodovinskem okviru, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko dogajanje.

Besedilo: Tatjana Ažman